Opticne komunikacije, komaj 30 let stara tehnologija, se odzivajo na naglo rastoce potrebe
po vedno vecjih prenosnih zmogljivostih in doživljajo razvoj, ki nima primerjave v prejšnjih
obdobjih. Po vec desetletjih uspešnih raziskav in po dobrem desetletju pospešenega
uvajanja v prakso postajajo opticne komunikacije osnovni in prevladujoc prenosni medij za
zveze na dolge in srednje razdalje. Ob vseh potencialnih prednostih je samo vprašanje casa,
kdaj bodo opticne zveze postale osnovni prenosni medij tudi za zveze kratkega dosega in
bodo segle do hišnega praga oziroma pisarniške mize.

Hkrati z množicnim uvajanjem sistemov v prakso pospešeno potekajo raziskave in razvoj
novih naprav in sistemov. Vsako leto se zvrsti toliko novosti, da se zdi, kot bi opticne
komunikacije prehitevale same sebe. Potrebe po sprotnem izobraževanju na tem podrocju
so torej toliko vecje.
Opticne komunikacije imajo pred do sedaj znanimi tehnologijami prenosa nekatere
prednosti in specificne lastnosti, ki izvirajo iz uporabljenega opticnega spektra.
Opticne komunikacije obsegajo generacijo svetlobe, modulacijo in obdelavo opticnega
signala, prenos po opticnem vlaknu, opticno ojacevanje, frekvencno konverzijo, detekcijo,
demodulacijo in odlocanje o sprejetem signalu.
Sistemi v opticnih komunikacijah so zgrajeni iz opticnega vlakna, ki povezuje oddajno
terminalno opremo s sprejemno terminalno opremo. Vsi elementi opticnih zvez so še vedno
deležni mnogih razvojnih sprememb.
Glede na uporabljene elemente (opticno vlakno, vire svetlobe in opticne detektorje) lahko
izdelamo po dosegu in prenosni kapaciteti razlicne opticne zveze. Njihova raznolikost sega
od preprostih in kratkih nizkokapacitivnih zvez do zvez visokega dosega, ki uporabljajo
najnovejšo razvojno tehnologijo prenosa.